INDUSTRIJSKO OBRTNA CONA PRIHOVA

04.10.2010: Javno zbiranje ponudb za prodajo nepremičnin v IOC Prihova

30.07.2009: Obvestilo: Dela na ureditvi industrijsko obrtne cone Prihova so v polnem teku

Predstavitev projekta:

Osnutek zazidalnega načrta za cono Prihova sega v leto1988. Izdelati ga je dala Občina Mozirje, v katero je takrat spadalo tudi Nazarje. Občina Mozirje je zaradi sprememb v poslovno-gospodarskem okolju dala v izdelavo nov zazidalni načrt . Načrt je bil sprejet in objavljen leta 1995 in nato dopolnjen še leta 1999.

V samostojni Sloveniji so obrtniki, katerim je bila cona prvotno namenjena, praktično v prvotni obliki prenehali obstajati. Mali podjetniki, ki so obstali, so se širili skupaj z velikimi podjetji, na katera so bili kot partnerji-dobavitelji vezani. Podjetniki, ki so v letu 2006 že imeli zgrajene industrijske objekte v coni Prihova, so se pri združevanju delavnic v večje tlorisne enote srečevali z logističnimi in drugimi problemi zaradi preživete zasnove zazidalnega načrta, zato je dozorela pobuda za spremembo zazidalnega načrta.

Občina Nazarje je januarja 2007 na osnovi navedenih pobud pristopila k načrtovanju sprememb in dopolnitev Odloka o zazidalnem načrtu industrijsko- obrtne cone Prihova. Osnovno vodilo načrtovanih sprememb je bilo zagotoviti ustrezne velikosti gradbenih parcel in ustrezno urejeno gospodarsko javno infrastrukturo.

Pred spremembo odloka je Občina Nazarje povabila obstoječa podjetja na območju Prihove, da podajo podatke glede njihovih razvojnih potreb na tem območju. Občina je na ta način želela načrtovane spremembe Odloka o zazidalnem načrtu obrtno- industrijske cone Prihova sooblikovati skupaj z vsemi lastniki zemljišč in objektov. S spremembami odloka so se želele zagotoviti bolj ustrezne rešitve predvsem na področjih: prometnic, oskrbe z vodo, ogrevanja, odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter varovanja okolja.

Februarja 2007 je Občina Nazarje objavila program priprave sprememb Odloka o zazidalnem načrtu industrijsko- obrtne cone Prihova. Sledil je postopek izbire izvajalca za izdelavo spremenjenega lokacijskega načrta, nato postopek pridobitve smernic od nosilcev urejanja prostora, izdelava okoljskega poročila in urejanje ostale dokumentacije. Oktobra 2007 je občinski svet Občine Nazarje opravil obravnavo osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta industrijsko obrtne cone Prihova. Januarja 2008 je sledila javna razgrnitev občinskega prostorskega načrta »industrijsko- obrtna cona Prihova«. Ta odlok je bil sprejet v končni obliki junija 2008 in na podlagi predvidenih ureditev je bil izbran načrtovalec tehnične dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditev gospodarske javne infrastrukture. V območju Prihove bodo v nadaljevanju izvedene vse potrebne vodno gospodarske ureditve, ki bodo zagotovile tudi poplavno varnost celotnega območja obravnavane cone. V sodelovanju z Ministrstvom za promet bo zgrajeno tudi krožno križišče na vhodu v cono Prihova. S komunalno ureditvijo bo zgrajeno kanalizacijsko, vodovodno, električno in toplovodno omrežje ter ceste in površine za mirujoči promet. V sklopu obrtne cone Prihova bodo ustrezno urejene tudi zelene površine in pešpoti. Predvidene so gradbene parcele velikosti od 3.000 do 5.500 m2 v skupni površini 40.000 m2. Celotno ureditveno območje skupaj s površinami za vodno gospodarske ureditve pokriva površino približno 14 ha. Cona je zasnovana tako, da so možne združitve ali delitve predvidenih gradbenih parcel skladno z potrebami in zmožnostmi bodočih investitorjev. Potencialni investitorji kažejo interes za nakup parcel v Prihovi. Pojavljajo se investitorji z zanimivimi projekti kot npr. tovarna izdelkov iz karbonskih vlaken, sončna elektrarna, logistični centri idr. Interes občine je po najboljših močeh poiskati investitorje, ki prinašajo v cono dejavnosti, ki v minimalni meri obremenjujejo okolje, zagotavljajo veliko ustvarjeno dodano vrednost in nudijo možnost zaposlovanja.

Komunalna ureditev območja se bo začela izvajati že v letu 2008, končana pa mora biti do konca leta 2009. Pravočasnost izvedbe je tukaj ključnega pomena, saj celotno operacijo sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj. Operacijo, katere vrednost bo presegla 2 mio evrov, bo s približno 30% sofinancirana s sredstvi navedenega sklada.